Še malo pa gremo - prihajam, moj Piran! <3
In oh res komaj čakam, ker jaz tok rabim tole pavzo na morju, v koloniji, obkrožena samo s tamalimi čmrlji.
Res no.
Pa brez interneta. Ker tam ga ni. Ni, ni.
Ker me spravlja ob pamet.
Vse to.
Kaj vse? Vse. In nič.
Saj pravzaprav res ničesar ni.
Ampak kaj ko se na vsake toliko časa vseeno pojavi. In ravno tako hitro tudi izgine.
Kot privid.
Tok bi rada razumela. Res.
Tok bi rada rekla - tko pa tko je. Konec. Črno. Ali belo. Samo ne f* sivo, megličasto, na trenutke čisto preveč pisano.
In vem, da se od daleč barve pomešajo. In se vse zdi veliko bolj enostavno.
Verjetno bi tudi jaz to tako videla.
Res no.
Pa brez interneta. Ker tam ga ni. Ni, ni.
Ker me spravlja ob pamet.
Vse to.
Kaj vse? Vse. In nič.
Saj pravzaprav res ničesar ni.
Ampak kaj ko se na vsake toliko časa vseeno pojavi. In ravno tako hitro tudi izgine.
Kot privid.
Tok bi rada razumela. Res.
Tok bi rada rekla - tko pa tko je. Konec. Črno. Ali belo. Samo ne f* sivo, megličasto, na trenutke čisto preveč pisano.
In vem, da se od daleč barve pomešajo. In se vse zdi veliko bolj enostavno.
Verjetno bi tudi jaz to tako videla.
Če bi le lahko pogledala na situacijo - skozi druge oči.
Lažje reči kot storiti - kaj znano?
In zato se namesto s svojimi raje ukvarjam s problemi drugih. Tako tipično.
Ker tam je vse lažje.
Veliko bolj enobarvno, veliko bolj enostavno.
Veliko manj megličasto, veliko bolj jasno.
Seveda, kot beli dan!
Peh.
Uglavnem, jaz grem na morje!
Tam kjer je vse modro in lepo.
In še za kakšen teden ali dva prestavim čas ko se bo s kakšno stvarjo potrebno soočiti.
Uglavnem, jaz grem na morje!
Tam kjer je vse modro in lepo.
In še za kakšen teden ali dva prestavim čas ko se bo s kakšno stvarjo potrebno soočiti.
In se odločiti.
Vem, da ni prav, ampak drugače še vseeno ne znam.
Tko!
Ni komentarjev:
Objavite komentar